»Tako kot se glavna junakinja znajde v izkoriščevalskem položaju in z delom omogoča lagodno življenje višjega sloja, lahko tudi ob letošnjem 8. marcu poudarimo, da veliko priseljenskih delavk, tudi pri nas, opravlja težaška dela in prepogosto dela v izkoriščevalskih razmerah.«
»Najbrž si ne bi smela vsega tega tako vzeti k srcu, ampak zdelo se mi je, da je razočaral mene, sama pa sem razočarala bralce ... Jaz sem bila tista, ki je govorila: 'Si lahko mislite, da je to resnična zgodba?' Zaradi tega sem se počutila trapasto, v zadregi.«
»Toliko reči sva posnela skupaj. Želim si, da bi jih še več. Imela je neprimerljivo ustvarjalno energijo in nalezljivega duha. Ob njej sem bil boljši. Pričkala sva se, se pobotala, smejala, priganjala drug drugega. Kot družina. Kakšna neizmerna izguba.«
»Včasih sem bila edina režiserka na celem festivalu. Ljudje so prihajali do mene in govorili: O, moj bog. Kaj hudiča? Kako se počutiš kot ženska režiserka?' Odgovarjala sem jim, da nimam izkušnje v nobeni drugi koži, tako da ne vem, kaj naj jim rečem.«